Nesreča nikoli ne počiva. Ko se srce zaustavi je najpomembnejši čas. In prav zato je tovrstna naprava - defibrilator - izjemno pomembna za reševanje življenj.
Po uradnih ocenah primarni srčni zastoj vsako leto doživi več kot 2.000 prebivalcev Slovenije, zabeležimo torej več kot pet primerov na dan. 95% teh ljudi umre še pred prihodom v bolnišnico. Tako visoka umrljivost je posledica občutljivosti možganov in srca na pomanjkanje kisika, saj kri med srčnim zastojem (ko je srce v zastoju in zato ne deluje) ne kroži po žilah ter tako ne oskrbuje srca ter možganov s prepotrebnim kisikom.
Preživetje je tako odvisno od čim prejšnje povrnitve krvnega obtoka. Pri zastoju srca so v dobrih 90% prisotni očividci. Ti v večini primerov pokličejo nujno medicinsko pomoč in v petini primerov poskušajo bolnika oživljati. Za preživetje sta ključna oživljanje z masažo srca in defibrilacija v prvih minutah, ko prihoda reševalcev še ni mogoče zagotoviti.
|
 |
AED predstavlja močan člen v verigi preživetja. Z aplikacijo električnega toka skozi srce za nekaj trenutkov ustavi njegov naravni ritem in tako srcu omogoči ponovno vzpostavitev lastnega normalnega ritma. Ko oseba doživi nenaden srčni zastoj, se njegova možnost za preživetje ob neuporabi AED-ja vsako minuto zmanjša za 7-10 %!
AED – avtomatski eksterni defibrilator je naprava, ki se uporablja za ukrepanje ob srčnem zastoju (natančneje v primerih ventrikularne fibrilacije ali ventrikularne tahikardije - to so bolezenska stanja srca, ki privedejo do srčnega zastoja).
AED je torej naprava, ki proizvede in sproži električni šok skozi prsni koš do srca, temu postopku pravimo defibrilacija. Sposoben je analizirati srčni ritem in presoditi, ali je defibrilacija potrebna ali ne. Uporabnika skozi celoten postopek upravljanja z AED vodijo zvočna in vizualna navodila. Avtomatski eksterni defibrilator deluje po enakem principu kot profesionalni defibrilator, ki ga uporablja za to ustrezno usposobljeno zdravstveno osebje. |
 |
